Razvoj pametnih mest ne bo mogoč brez ustrezne podpore mestnih javnosti. Pričakovanja teh pa so jasna. Prebivalci mest pričakujejo, da bodo zbrani podatki anonimni in bodo v zameno dobili določene koristi, tako finančne kot tudi boljšo kakovost bivanja.

Potreben je torej konsenz med mestnimi oblastmi, podjetji in zasebnimi uporabniki, ki pa ni brezpogojen. Kako bodo pridobljene podatke posameznikov uporabili, predvsem pa, kako jih bodo upravljali, sta glavna dejavnika javne podpore, brez katere razvoj pametnih mest ne bo mogoč.

Zato se mnogi sprašujejo, kako čim bolj poskrbeti za varnost podatkov in kako iz njih dobiti čim večjo korist za vse deležnike. Enega od možnih načinov optimizacije uporabe in varnosti zbranih podatkov v okolju pametnih skupnosti ponuja študija PwC, ki opredeljuje sedem plasti podatkovnega upravljanja pametnih mest.

Nove podatkovne kategorije

Mesto prihodnosti bo črpalo podatke iz sistemov GPS, prometnih senzorjev, mobilnih naprav, spremljanja okolja in podnebja, družbene dejavnosti posameznikov, industrijskih senzorjev interneta stvari, vozil, vodovodnih in odpadnih sistemov, električnega omrežja in mnogih drugih virov, ki sestavljajo več različnih kategorij podatkov. Tako zasebni kot javni deležniki pametnega mesta morajo zagotoviti gospodarno upravljanje in uporabo teh različnih virov podatkov.

Dober primer iz prakse prihaja iz Dubaja, kjer so ustvarili sistem, ki kategorizira podatke glede na njihove verjetne koristi in pripravljenost za skupno rabo na mestni podatkovni platformi. Pilotni projekt City Data Exchange v Köbenhavnu pa je kategoriziral podatke glede na to, kdaj in kje so bili zbrani (javni prostor ali zasebna stavba; lokacija ulice, poštna številka) in kako je bil podatek dostavljen (neobdelani podatki, Excelove datoteke, API, zemljevidi GIS ali nadzorne plošče).

Privolitev v obdelavo in hrambo podatkov

Obstaja izjemno malo pobud pametnih mest, ki posameznikom odkrito povedo, kateri podatki se zbirajo, kdo jih zbira in za kaj bodo podatki uporabljeni. Posledično je informirana privolitev precejšen izziv. Pri PwC vidijo rešitev v zbiranju in upravljanju podatkov, ki se osredotoča na koristi uporabnikov in posameznikom ponuja enostaven način, da razumejo, kdo in kaj bo storil z njihovimi podatki in kaj bodo njihove koristi, če se odločijo sodelovati.

Barcelona, ​​na primer, uvaja podatkovno nadzorno ploščo, ki omogoča mestnim prebivalcem, da se odločijo in določijo, kdo ima dostop do njihovih podatkov, kako dolgo in za kakšen namen. Takšna nadzorna plošča spodbuja državljane, da delijo svoje podatke za potrebe razvoja boljših mestnih storitev, za sodelovanje pri vprašanjih o mestnem proračunu in drugih političnih procesih.

Problematično zbiranje podatkov

Zasebni in javni akterji morajo prav tako standardizirati, šifrirati in analizirati vse podatke, ki v okolje pametnega mesta prispejo v različnih formatih in po različnih kanalih. Žal pa veliko IoT-naprav nima potrebne procesorske moči za razčlenitev podatkov pred prenosom in tudi potrebne pasovne širine za robustno šifriranje podatkov. Pametne podatkovne strategije zato pogosto zahtevajo novonastajajoče tehnologije, kot je 5G, ki bo ponudila boljše zmogljivosti.

Pametna strategija za zbiranje podatkov mora biti pripravljena tudi za preverjanje kakovosti podatkov in pretvorbo v uporabno obliko. Omrežja 5G lahko prenašajo do milijon naprav na kvadratni kilometer. Da bi lahko v takšni količini vhodnih podatkov zagotovili še odpravljanje napak, bo treba zagotoviti resnično zmogljive sisteme. Dober primer takšnega sistema imajo v Cape Townu, kjer je bil uveden pilotni projekt za boljšo uporabo podatkov. Ta oceni dejavnike, ki vplivajo na kakovost podatkov, očisti podatke in uporabi algoritme, ki podpirajo boljše odločitve o naložbah in vzdrževanju mestne infrastrukture.

Brez ustrezne priprave in načrtovanja lahko pametna mesta pomenijo obsežna kibernetska tveganja, saj integrirajo podatke iz velikega števila različnih virov. Mestne oblasti in podjetja ponavadi sicer neposredno nadzorujejo večino teh podatkovnih virov, a ne vedno. Ne glede na njihov vir je zagotavljanje anonimnosti podatkov najboljša možnost za njihovo zaščito – kot tudi to, kako pomiriti prebivalce, ki skrbijo za zasebnost. Mestne oblasti in podjetja, ki sodelujejo na platformi pametnega mesta, morajo zagotoviti anonimnost podatkov že pri viru, preden se podatki shranijo. Zagotavljanje anonimnosti na vhodnih točkah sistema je nujno in precej lažje od skrivanja identitet v poznejših stopnjah obdelave podatkov znotraj platforme pametnega mesta.

Glavni podatkovni deležniki pametnega mesta se morajo pripraviti tudi na upravljanje podatkov v dobi umetne inteligence (UI), katere sposobnosti prepoznavanja osebno občutljivih informacij v velikanskih količinah nepovezanih podatkov povzročajo nove izzive glede zasebnosti. Ena od možnosti, da bodo uporabniki platform pametnih mest pomirjeni glede uporabe in anonimnosti svojih podatkov, je uporaba zunanjih podjetij, ki opravljajo neodvisne ocene tveganja uporabe in obdelave zbranih informacij.

Kako ustrezno hraniti podatke

Javni in zasebni deležniki pametnega mesta potrebujejo stroškovno učinkovito in varno shranjevanje podatkov. Ne glede na to, ali so odvisni od shranjevanja v oblaku ali ne, bodo morali ohraniti in popolnoma zavarovati koristne podatke, hkrati pa izločiti nepotrebne podatke. Pravila o hrambi in brisanju podatkov morajo izpolnjevati operativne potrebe platforme kot tudi zakonske predpise, opozarjajo avtorji raziskave PwC.

Ker pametna infrastruktura postaja vse bolj pomembna za sodobno urbano življenje, bodo mesta morala določiti protokole za shranjevanje podatkov na sekundarnih lokacijah in oblikovati varnostne programe za zagotavljanje podatkovne odpornosti in obnovitev v primeru naravne nesreče, okvare opreme ali drugega izpada.

Zagotavljanje dostopnosti podatkov in ohranjanja zasebnosti

Danes v večini mest nihče od udeležencev nima v celoti vseh ustreznih podatkov. Modeli upravljanja podatkov morajo zato vsem deležnikom ponuditi varen dostop do podatkov, ki jih potrebujejo, in hkrati poskrbeti za zasebnost. Različne kategorije podatkov bodo morda potrebovale različne dostopne parametre.

Dubaj je uvedel odprto platformo za javne podatke Dubai Pulse, s katero želijo podpreti krovno pobudo Dubai Smart City. Dubai Pulse ponuja zasebnim in javnim uporabnikom centraliziran dostop do podatkov in se hkrati uporablja kot platforma za digitalne inovacije za podjetnike, širši zasebni sektor in vladne agencije. Vse to se izvaja kot del vladne ambicije, da bi Dubaj postal »najpametnejše in najsrečnejše mesto na svetu«. Sistem vključuje sklope podatkov o poslovanju, zaposlovanju, gospodarstvu, finančnih trgih, okolju, zdravstvu, bivanju, prometu in komunalnih storitvah.

Vprašanje monetizacije

Umetna inteligenca (UI) lahko podatke, ki jih zberejo pametna mesta, spremeni v dragoceno intelektualno lastnino. Da bi s tako zbranimi podatki podpirali inovativnost in omogočili agilno odločanje o možnostih monetizacije podatkov, bodo mestne oblasti in preostali deležniki morali pripraviti oceno tveganja in vrednosti uporabe teh podatkov.

Možnih načinov monetizacije podatkov je sicer veliko, a bodo tisti, ki bodo upravljali posamično platformo pametnega mesta, morali zagotoviti transparentnost delovanja pa tudi anonimnost podatkov in vidne koristi za prebivalce. Brez jasnih koristi in zagotovljene anonimnosti podatkov se namreč lahko vse prehitro zgodi, da bodo prebivalci umaknili svoje soglasje pri zbiranju in nadaljnji uporabi ter monetizaciji podatkov. Kar pa lahko uvedbo posamičnega pametnega mesta ustavi, še preden se dobro začne.